Časnik Finance
Direktor in glavni urednik
(Aleš Ogorevc, Finance)
Glavni namen dogodka “Kako iz množice podatkov ustvariti dodano vrednost v poslovanju” je bil udeležencem predstaviti, kako pametno ovrednotiti podatke, ki jih imamo na voljo, da bomo na njihovi podlagi sprejemali boljše odločitve
Naloga poslovne inteligence je pretvoriti podatke v uporabne informacije in te v znanje, ki nam bo pomagalo pri odločanju.
Danes že znamo priti do podatkov, slabše pa jih znamo analizirati. Velikokrat jih prilagodimo tako, da ustrezajo naši realnosti. Tako potem določimo tudi poslovne cilje, ki pa so zaradi napačne obdelave podatkov večkrat napačni. Moramo se naučiti, kako pametno ovrednotiti podatke, je že v uvodu dogodka ugotavljal direktor in glavni urednik Časnika Finance Peter Frankl.
Te ugotovitve je s podatki podkrepil Lovro Peterlin, managing direktor v A1 Slovenija. Analiziranih podatkov je namreč samo pol odstotka vseh, podatkov, na podlagi katerih so sprejete odločitve, pa le 0,001 odstotka. Analize podjetja A1 pravijo, da če bi sto največjih proizvajalcev v EU uporabljalo množične podatke, bi to lahko prineslo prihranke v znesku 425 milijard evrov. Analitika množičnih podatkov bo tako do leta 2020 spodbudila gospodarsko rast v EU za dodatnih 1,9 odstotka, kar pomeni povečanje BDP za 206 milijard evrov.
»Priložnosti je veliko. Treba je dobiti občutek, kaj vse se da narediti s podatki in kako lahko z njimi sprejemamo boljše odločitve,« poudarja Peterlin.
Podatek brez okvira nima nobene vrednosti
Organizacije morajo spremeniti pogled na podatke in te uporabiti na nov način s pomočjo sodobnih tehnologij in orodij, meni Borut Olenik, vodja službe za poslovno inteligenco v Zavarovalnici Triglav. Sam podatek ne pomeni nič, če ga ne znamo pravilno interpretirati. Velikokrat denimo posamezniki pripravljajo podatke tako, da ti potrjujejo njihove trditve, kar je napačen pristop. Odločanje na podlagi intuicije je treba nadomestiti z odločanjem na podlagi podatkov. Ključen dejavnik za to je sprememba korporativne kulture, torej se mora sprememba zgoditi od zgoraj navzdol.
Podatkovni silosi, ki se pojavljajo v vseh organizacijah, so tisti, ki omejujejo enoten pogled na podatke. Zato je pomembno, da vsak posameznik pripomore k njihovemu razbitju in ustvarjanju ene vrste resnice. Če bomo sporočali napačne številke, ne bomo imeli pravega pogleda na poslovanje in zaupanja v podatke. Naše podatkovno skladišče mora torej vsebovati prečiščene, zaščitene in avtomatizirane vsebine, ki jih lahko z modernimi analitičnimi orodji preprosto vizualno predstavimo. Vizualizirane podatke pa laže razumemo in se na njihovi podlagi tudi hitreje odločamo.
Več o dogajanju si preberite tukaj >
Časnik Finance
Direktor in glavni urednik
A1 Slovenija
Managing direktor
Zavarovalnica Triglav
Vodja v službi za poslovno inteligenco
A1 Slovenija
Direktor digitalne transformacije in inovacij
Institut za fiziko Beograd
Vodja Inovacijskega centra
Graz Tourismus
Vodja mestne uprave
V sodelovanju z:
